Menice v luči spremenjenega Zakona

Finančna nedisciplina je v Sloveniji prisotna že vse od osamosvojitve in se je poslabšala še bolj po odpravi Zakona o varovanju plačil ter v času gospodarske krize.

Veriga neplačevanja se je širila in se še širi kot nekakšen virus in vodi v propad številna mala in srednja podjetja saj so zadolžena pri bankah, delež kapitala pa se tudi vse bolj zmanjšuje.

Raziskave so pokazale da na finančno nedisciplino vplivajo finančni dejavniki kakor tudi poslovne odločitve. Težave po navadi nastopijo, ko je potrebno terjatve spremeniti v denar, ker so odvisne od plačilne kulture in kakovosti zavarovanja terjatev. Prav zaradi tega podjetja zaidejo v težave kot so finančna reorganizacija, stečaj, prisilna poravnava,...

Vsekakor pa je plačilna nedisciplina v osnovi ekonomski problem zato potrebuje trg ustrezne pravne rešitve kot so menično poslovanje - zavarovanje terjatev kot ukrep proti finančni nedisciplini.

Kaj so dobre in slabe strani menice ?

Menica pomeni obljubo izdajatelja, da bo plačal on sam ali nekdo tretji, ki bo menico kasneje sprejel – akceptiral. V praksi pomeni, da se dolžnik ne more upirati njeni vnovčitvi z ugovori, ki se tičejo posla, ki je bil podlaga za izdajo menice (da upnik ni izpolnil pogodbene obveznosti, da je pogodba zastarana,..).

V praksi se uporablja več vrst menic. Podjetja jih uporabljajo predvsem kot instrument zavarovanja plačila, ne pa kot plačilno in kreditno sredstvo.

V postopku vnovčitve bianco menice je treba banki predložiti, še menično izjavo ter nepreklicno in brezpogojno pooblastilo za vnovčenje menice. Nevarnost, ki izhaja iz tovrstnega zavarovanja denarnih obveznosti je v tem, da dolžnik kasneje to pooblastilo lahko prekliče.

Nevarnost je tudi v tem, da dolžnik lahko izda menico v zavarovanje v višjem znesku, kot si to dejansko lahko privošči kar pomeni, da se menični upnik poplača le v višini kritja na dolžnikovem računu za razliko pa mora vložiti predlog za izvržbo na podlagi menice, kot verodostojne listine na pristojnem sodišču.

Neporavnane terjatve povzročajo podjetjem še številne dodatne neprijetnosti, saj s tem nastanejo dodatni neposredni režijski stroški. Podjetja, ki so dolgo čakala na poravnavo terjatev so sčasoma tudi sama postala nelikvidna so se zadolževala pri bankah ali pri poslovnih partnerjih in s tem zapadla v globoko depresijo in tako nekoč uspešna podjetja propadajo zaradi neobvladovanja neporavnanih terjatev.

Neplačevanje bi lahko rekla, da je postala normalna oblika poslovanja zato je po moji oceni uvedba postopka izvržbe na podlagi menice kot verodostojne listine vsekakor dober predlog, vendar pa to dolgoročno še ni vse, potrebujemo nek »poslovni bonton«, ki bi izdatneje doprinesel k zmanjšanju plačilne nediscipline. Najvarnejši način poslovanja je avansno plačevanje ki pa je odvisno od pogajalskih moči pogodbenih strank. Kajti vsak si želi, da bi za svojo terjatev prejel plačilo pravočasno, prav tako je želja drugih, ki imajo obveznosti, da bi jih čim prej poravnali. Tako pa se stranke v poslu tako pogosto srečujejo z nastopom pravnih posledic, ki jih niso predvidevale ali pa vsaj njihovega nastopa niso želele.

Janja Praznik