DURS, 17.09.2009: Izdajanje računov in evidentiranje v poslovne knjige

1. Kako evidentirati poslovne dogodke v primeru, ko prihaja do razlik zaradi različne oziroma spremenjene vrednosti točke zobozdravstvenih storitev ter kateri računi naj se stornirajo, ker ZZZS ne plača opravljenih storitev v celoti (v določenem obdobju)?
 

Zobozdravniki, kot vsi drugi davčni zavezanci, so dolžni za vsako opravljeno storitev ali prodano blago izdati račun. V času opravljene storitve je znana vrednost točke, zato se račun izstavi pacientu po vrednosti, ki je veljala v tistem trenutku. V tej višini je treba v poslovne knjige evidentirati terjatev do ZZS in prihodke. Če se vrednost točke za opravljene storitve spremeni za nazaj (zniža), se ne stornirajo vsi po znani vrednosti točke izdani računi, ki so bili izstavljeni za opravljene storitve, temveč se v poslovnih knjigah lahko za vse račune (z eno vknjižbo) korigira višina terjatev do ZZZS in hkrati višina prihodkov (glede na vrednost točke, ki jo določi ZZZS v določenem obdobju - ob znižanju vrednosti točke se znižata terjatev in prihodki, ob zvišanju vrednosti točke pa se povečata terjatev in prihodki).

ZZZS vsako tromesečje "prizna" oziroma odobri določeno število točk glede na ustrezno število dvanajstin planiranega, pogodbeno dogovorjenega programa. Določena je tudi cena na enoto storitve ter izračunan delež obveznega zdravstvenega zavarovanja v skupni realizaciji (OOZ, druge zavarovalnice, doplačila). Iz teh podatkov ZZS nato izračuna znesek, ki ga bo plačala v tem obdobju. Število odobrenih točk v tem obdobju se lahko razlikuje od dejanskega števila, ki ga je opravil zobozdravnik. V tem primeru je potrebno ugotoviti, kateri izdani računi (po vrstnem redu) se nanašajo na število točk, ki jih prizna ZZS (recimo seštevek točk po računih od št. 1 do št. 800). Ugotovi se razlika med že knjiženo vrednostjo terjatev in prihodkov po teh računih in vrednostjo, ki je preračunana po novi vrednosti točke oziroma priznana s strani ZZS. Na podlagi teh podatkov se za konkretno tromesečje popravijo terjatve in prihodki. Razvidno mora biti, kateri računi so zajeti v obračun (seštevek točk iz računov mora biti enak številu točk, ki jih ZZZS prizna v tem obdobju). Za vse ostale izdane račune za opravljane storitve se v tem trenutku popravki ne delajo, ker so bile storitve opravljene, po načelu fakturirane realizacije pa tudi evidentirana terjatev in prihodki. Da določena terjatev še ni plana s strani ZZZS, ne vpliva na višino izkazanih prihodkov, saj kot rečeno, imamo v Sloveniji princip fakturirane in ne plačane realizacije.

Zobozdravniki koncesionarji imajo z ZZZS sklenjeno pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev za določeno leto. V tej pogodbi je med drugim naveden letni obseg programa,izražen v številu točk ter vrednost točke - tako imenovana planska cena. Ker je znano letno število priznanih točk s strani ZZZS, je po določilih SRS možen tudi naslednji način evidentiranja v poslovne knjige:  

Izdani računi pacientom se v poslovne knjige lahko evidentirajo tudi zbirno na podlagi temeljnice (primeroma tedensko),iz prilog k temeljnici pa mora biti razvidno, kateri računi so zajeti v tem zbiru. Knjiženi računi v delu, ki ga krije prostovoljno zdravstveno zavarovanje in v delu, ki ga plačajo pacienti, se evidentirajo v zneskih, izkazanih na računih in se ne popravljajo tekom leta, ker se vrednosti ne spreminjajo in so plačani v zneskih, kot so izkazani na izdanih računih. Knjiženi računi v tistem delu, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, pa se v posameznih obračunskih obdobjih lahko popravljajo glede na vrednost točke oziroma odobreno število točk.

Da bi se izognili medletnemu usklajevanju višine izkazanih terjatev do ZZZS in prihodkov, se lahko popravki naredijo tudi ob koncu leta, ko je znano končno število odobrenih točk s strani ZZZS-ja in tudi višina plačila za celoletni odobreni program (letni (za koledarsko leto) plan storitev izvajalca je enak seštevku treh dvanajstin pogodbe preteklega leta in devetih dvanajstin pogodbe tekočega leta).

Ker ZZZS plača opravljene storitve samo do v pogodbi določene višine (prenosi točk v naslednje leto po navodilih ZZZS niso možni - tudi niso plačani), je vsekakor potrebno zagotoviti evidenco iz katere bo razvidno skupno število opravljenih storitev- izraženo v točkah. Samo tako je možno primerjati opravljeno število točk v koledarskem letu s številom točk, ki jih v pogodbenem letu plača ZZZS. Do vrednostnih razlik med izdanimi računi in obračuni ZZZS namreč prihaja tako zaradi spremembe vrednosti točke, kakor tudi zaradi morebitnega preseganja plana s strani izvajalcev zobozdravstvenih storitev.

Pri tem  je treba dodati, da se v skladu s SRS 5 (2006) za terjatve, za katere obstaja dvom, da bodo poplačane, izvede popravek oziroma odpis terjatve ter izkažejo odhodki. To bi pomenilo, da bi se v primeru, če terjatve do ZZZS ne bodo poplačane, zaradi prekoračitve programa morali izkazati odhodki in ne storno prihodkov. Glede na to, da po nam znanih podatkih ni možno posebej ugotavljati učinka spremembe prihodkov zaradi spremembe vrednosti točke in posebej zaradi števila točk, se, ne glede na določbe SRS 5, lahko za celotno razliko korigirajo prihodki.  

2. Izdajanje računov pri izvajanju programov, plačanih v pavšalu

Program skupinske zobozdravstvene vzgoje in preventive spada v nacionalni program. Izvajalci lahko v okviru dejavnosti načrtujejo tudi ta program, ki ga ZZZS plačuje v pavšalu. Z vsakoletnim dogovorom med ZZZS in izvajalci je dogovorjeno, katere šifre storitev iz Zelene knjige se plačujejo v pavšalu. V letnem dogovoru dogovorjeni obseg tovrstnih storitev (ki ne sme presegati 50% celotnega programa), ZZZS izvajalcem plačuje mesečno in sicer vsak mesec eno dvanajstino dogovorjenega zneska. Za opravljene storitve izvajalci ne izstavljajo posebnih računov, morajo pa imeti o opravljenih storitvah evidence, iz katerih je razviden datum opravljenih storitev, seznam ustanov (šola, vrtec), seznam in podpis udeležencev oziroma seznam udeležencev in podpis odgovorne osebe. 0 opravljenih storitvah morajo dvakrat letno poročati ZZZS, ki za svoje potrebe zahteva od izvajalcev, da hranijo evidence o izvedenih programih.

V primeru izvajanja programov skupinske zobozdravstvene vzgoje in preventive, ki se izvajajo po nacionalnem programu, ni potrebno izdajati računov vsakemu otroku posebej.

3. Izdajanje računa v primeru, ko pacient pride brez zdravstvene kartice in zobozdravnik ne more izdati računa, ki ga krije zdravstveno zavarovanje.

Zavezanec za davek, tudi zobozdravnik je za vsako opravljeno storitev dolžan izdati račun. V primeru, da pacient ob obisku zobozdravnika nima zdravstvene kartice ali drugega dokumenta, iz katerega je razvidna urejenost zavarovanja, je samoplačnik, zato mora zobozdravnik izdati račun, ki ga plača pacient. V 11. točki drugega odstavka 252. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je še napisano, da izvajalec v tem primeru zavarovano osebo napoti na zavod kjer lahko uveljavlja povračilo računa, če bo izkazala, da je imela v času uveljavljanja zdravstvenih storitev urejeno zdravstveno zavarovanje.

4. Izdajanje nultih računov. Kdo jih mora izdajati?

K izdajanju računov so zavezani vsi davčni zavezanci, med katere spadajo tako zobozdravniki koncesionarji, kakor tudi javni zavodi oziroma v njihovem imenu pri njih zaposleni zdravniki in zobozdravniki. Davčna uprava opravlja nadzor nad poslovanjem davčnih zavezancev v skladu s svojimi cilji in usmeritvami, ki si jih je zadala.

5. Kako ravnati v primeru, ko zdravljenje poteka v več fazah in pacient pride na vse vmesne faze, na končno storitev pa ne. To delo ostaja neplačano, kako in komu izstaviti račun? Ali bo v primeru zdravljenja v več fazah inšpektor razumel, da račun še ni mogel biti izdan, ker storitev še ni zaključena?

Glede izdajanja računov, ko gre za opravljanje storitev, ki potekajo v več fazah (vmesne faze, ki se trenutno še ne morejo zaračunati ZZZS-ju), je davčni organ že podal pojasnilo Zdravniški zbornici  Slovenije v dopisu številka:0 61-148/2008-1053-02z, dne 22.4.2009, v katerem je navedeno: Vsako opravljeno storitev, tudi vmesno fazo, je potrebno evidentirati. Zobozdravnik mora torej posamezno fazo, ki se opravi pri zdravljenju zoba, zabeležiti v medicinski dokumentaciji, ki je podlaga za izdajo računa. Na sestanku s predstavniki Zdravniške zbornice dne 18. 3. 2009 je bilo pojasnjeno, da izvajalec zobozdravstvene storitve izstavi račun oziroma zahteva plačilo s strani ZZZS ali druge zavarovalnice, ko je storitev dokončana. V tej vrednosti pa so zajete vse predhodno opravljene faze.

Glede na zgoraj opisano bo torej zobozdravnik izdal račun pacientu, ko bo storitev zaključena, iz računa pa mora biti razvidno, katere storitve (posamezne faze) so zajete v izdanem računu.

V primeru opravljanja tovrstnih storitev se torej izda (skupni) račun, ko je storitev končana. Iz računa mora biti razvidno obdobje opravljenih storitev (npr. zdravljenje zoba), to pa mora biti preverljivo z zapisi v evidenci opravljenih storitev oziroma kartoteki pacienta.

V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora bo inšpektor preveril vso razpoložljivo dokumentacijo in ugotovil dejansko stanje, zato ni bojazni, da ne bi inšpektor  pripoznal dejstva, da račun v primeru opravljenih vmesnih faz še ni mogel biti izdan. Pri tem naj pripomnimo, da mora imeti davčni zavezanec takšne evidence, da bo iz njih jasno razvidno, da so bile opravljene tovrstne storitve.  

6. Kako postopati v primeru, če avtomat oziroma on-line sistem potrjevanje kartic ne dela?

Kot smo navedli v tretji točki, je potrebno za vsako opravljeno storitev izdati račun. Od okoliščin posameznega primera pa je odvisno, kdo je v takem primeru plačnik storitev.

7. Ali lahko pacienti v primeru vpogleda v kartoteko s strani davčnih inšpektorjev tožijo zdravnike?

Že s strani Zdravniške zbornice Slovenije se je pojavilo vprašanje glede odgovornosti zobozdravnikov, zaradi razkrivanja osebnih podatkov pacientov davčnim inšpektorjem (vpogled v kartoteke). Dejali so, da se zobozdravniki bojijo, da bi jih zaradi razkritja osebnih podatkov kateri od pacientov tožil. Predstavnikom Zdravniške zbornice je bilo pojasnjeno, da ima inšpektor pravico vpogleda v te podatke, takšno je tudi mnenje Informacijskega pooblaščenca. Zobozdravnik pa je dolžan zabeležiti komu in kdaj ter V kakšen namen je posredoval podatke, saj o pravici posameznika govori Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-I) in sicer v 30. členu, kjer je med drugim navedeno: upravljalec osebnih podatkov mora posamezniku na njegovo zahtevo posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen (4. točka prvega ostavka 30. člena ZVOP-1).