Na kaj morajo biti podjetja pozorna pred koncem poslovnega leta ? 

Janja Praznik, oktober 2009

Počasi pa vendarle se bliža čas priprav na izdelavo poslovnega in računovodskega poročanja v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), slovenskih računovodskih standardov (SRS 2006) in mednarodnih računovodskih standardov računovodskega poročanja (MSRP) kot tudi sprememb kontnih okvirov za zadruge, gospodarske družbe in za male samostojne podjetnike.
Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in majhnih kapitalskih družb, ki z vrednostnimi papirji trgujejo na organiziranem trgu seveda mora pregledati še revizor oz. revizijska družba.

Seveda tudi letos velja opozoriti na strukturo letnega poročila za srednje velika in velike gospodarske subjekte, da so sestavljeni iz poslovnega poročila in računovodskega poročila.

Poslovno poročilo v skladu z 70. členom ZGD-1 obsega: 
• Splošne podatke o družbi in skupini,
• Poročilo NS in predlog sklepov skupščine,
• Analizo poslovanja družbe,
• Poročilo o trajnostnem razvoju , ki zajema poročilo ravnanja v okolju in v zvezi z okoljem,
• Poročilo o ukrepih za zavarovanje pred tveganji,
• Vizijo družbe in njene razvojne cilje

Računovodsko poročilo pa zajema : 
• Računovodske izkaze: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izid denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala,
• Pojasnila in razkritja k izkazom.

Seveda pa morajo pri sestavi računovodskega dela letnega poročila se družbe, poleg pojasnil, ki so bile do sedaj zahtevane v 69. Členu ZGD-1, razkriti tudi razkritja vezana na izpostavljenosti v tveganju razkritij operacij družbe izven bilance stanja, so pa tveganja in koristi, ,ki iz njih izhajajo pomembna postavka finančnega stanja družbe. Razkriti se morajo prav tako transakcije s povezanimi osebami.

Zgoraj navedene zahteve sledijo določbam MSRP 7 – Finančni instrumenti: razkritja in ni pomembno ali gospodarski subjekt oz. podjetje uporablja SRS (SRS 2006) ali MSRP.
Po novem 60. a členu ZGD-1 morajo letno poročilo podpisati vsi člani poslovodstva družbe in to pomeni solidarno odgovornost posredovane vsebine vseh članov poslovodstva.

S koncem koledarskega leta se bo za večino davčnih zavezancev končalo tudi davčno obdobje. Rok za predložitev davčnega obračuna je 31. marec tekočega leta za preteklo leto. Če pa davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki s e razlikuje od koledarskega leta in je enako poslovnemu letu, pa predloži davčni obračun najpozneje v treh mesecih od začetka tekočega poslovnega leta za preteklo poslovno leto.

Pri pripravi davčnih obračunov bi želela opozoriti le na najpogosteje vsebinske postavke in ustrezno dokumentacijo, ki so pogosto predmet inšpiciranja: 
• Evidentiranje in koriščenje davčnih olajšav,
• Problematika danih posojil povezanim osebam(lastnikom/ustanoviteljem, družbam,..)
• Vlaganja v tuje nepremičnine,
• Davčna obravnava rezervacij,
• Odloženi davki,
• Davčna obravnava prevrednotenja terjatev,
• Obračunavanje bonitete za avto,
• Obračunani potni stroški,
• Razmejevanje stroškov,
• Razmejitev med stroški reprezentance in reklame,

V podjetjih ki poslujejo s povezanimi osebami, morajo zadostiti Zakonu glede vrednosti izkazanih povezanih transakcij, obveznosti za vpisovanje transakcij v prilogo obračuna in seveda pripraviti ustrezno dokumentacijo tudi v zvezi z:
• Kaj so in kaj niso transferne cene,
• Določitev računovodij in finančnikov ali je podjetje povezana oseba,
• Kako vrednosti podjetje posle s povezanimi osebami,
• Bistvo transfernih cen po davčnih predpisih,
• Kako urediti če cene niso skladne s tržnimi,
• …

Na tradicionalnem 11. Kongresu računovodskih servisov v Portorožu nas je pooblaščena revizorka ga. Silva Koritnik Rakela opozorila, da se moramo v času gospodarske krize računovodje še posebej posvetiti presoji vrednosti sredstev, ki jih izkazujejo podjetja v računovodskih izkazih. Ne glede na to, ali obstaja kako znamenje oslabitve, mora podjetje vsako leto preizkusiti ,morebitno oslabitev dobrega imena ter neopredmeteno dolgoročno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti ali pa neopredmeteno dolgoročno sredstvo, ki se še ne uporablja. Pri teh sredstvih podjetij je pričakovati v letu 2009 veliko slabitev.

Z bilančnega vidika je v tem trenutku gospodarske krize zelo privlačna krepitev sredstev. Zaradi izgub iz rednega poslovanja ali višjih stroškov financiranja, se podjetja odločajo za spremembe računovodskih usmeritev, kot to dopuščajo SRS /SRS 2006/ in tudi MSRP. V praksi je še posebej za željeno prevrednotenje zemljišč, saj njihovo povečanje dolgoročnih sredstev ter povečanje kapitala, kar izboljšuje nekatere kazalnike poslovanja saj tako izboljša razmerje med dolgovi in kapitalom. Zemljišče ima z računovodskega vidika še eno dobro značilnost za čas gospodarske krize – ne obračunava se amortizacija. Tako s o prevrednotenjem zemljišča ne pride do povečanja odhodkov v naslednjih letih, kar pa je značilno za prevrednotenje zgradb.