Novosti na podlagi novele ZDDPO-2E
Pojasnilo DURS, št. 4200-65/2010, 3. 6. 2010

Davčne olajšave

Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, ki jo ureja 55. člen ZDDPO-2, se v delu splošne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj povečuje iz 20 % na 40 % zneska vlaganj v raziskave in razvoj.

Ostali pogoji glede uveljavljanja olajšave se ne spreminjajo, kot tudi ne višina dodatne regijske olajšave, ki v regijah, ki izpolnjujejo pogoje iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZDDPO-2, znaša dodatnih 10 % oziroma 20 % zneska vlaganj v raziskave in razvoj. Na račun povišanja splošne olajšave se tako v navedenih regijah povečuje skupna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, in sicer iz 30 % na 50 % oziroma iz 40 % na 60 %.

Z novim 55.b členom ZDDPO-2 je ponovno uvedena splošna olajšava za zaposlovanje. To olajšavo lahko uveljavlja vsak zavezanec, ki na novo in za nedoločen čas zaposli osebo, mlajšo od 26 let, ali osebo, starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj 6 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje in v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi. Olajšava se lahko uveljavlja za prvih 24 mesecev zaposlitve te osebe in to v višini 45 % plače te osebe, vendar največ v višini davčne osnove. Uveljavljanje olajšave za zaposlovanje je dodatno pogojeno s povečanjem skupnega števila zaposlenih delavcev pri zavezancu v davčnem obdobju, v katerem na novo zaposli delavca, za katerega uveljavlja olajšavo.

Olajšava za zaposlovanje po 55.b členu ZDDPO-2 se izključuje z olajšavo za zaposlovanje invalidov po 56. členu tega zakona ter z olajšavami za zaposlovanje po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 in po Zakonu o ekonomskih conah, kar preprečuje podvajanje olajšave za posamezno zaposleno osebo.

Posebna ureditev davčnega odtegljaja za obresti od dolžniških vrednostnih papirjev

V zvezi z ureditvijo davčnega odtegljaja v 70. členu ZDDPO-2 je z novim 70.a členom določena posebna ureditev davčnega odtegljaja za obresti od določenih dolžniških vrednostnih papirjev, tako da davčnega odtegljaja ni od plačil od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir in če so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Navedena določba ne velja v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.

Kako boste po novem plačevali DDV

Davkarji računajo, da bodo s prenovljenim davkom na dodano vrednost preprečili utaje

Ste pripravljeni na prenovljeni DDV? Sprememb je precej. Tudi pri tem, kdo dejansko plača davek. Laže bo manjšim obrtnikom, ki bodo namesto 20-odstotnega DDV zaračunavali in plačevali 8,5-odstotnega. Bodo pa davkarji udarili po davčnih goljufih. Utaje DDV bodo težje, nadzor lažji.

Preverili smo, katere glavne spremembe prinaša prenovljena davčna zakonodaja. Odgovore so nam pomagali pripraviti Mitja Černe iz BDO Svetovanja, Jure Rozman iz GBD Skupine ter Nina Klobučarič in Dominik Rosenstein iz Taxgroup.

1. SKRAJŠANI ROK VRAČILA DDV

Država vam bo po novem morala prek davčnih uradov preveč plačani DDV vrniti v 21 dneh. Do zdaj so morali zavezanci za DDV na vračilo čakati 60 dni oziroma 30 dni, če so izvozniki. Zavezanci od države zahtevajo vračilo DDV, kadar znesek vstopnega DDV na prejetih računih presega znesek izstopnega DDV na računih, ki jih zavezanec izda kupcem.

2. NIŽJA STOPNJA ZA FRIZERJE

Po novem bodo za svoje storitve nekateri obrtniki namesto 20-odstotnega DDV zaračunavali 8,5-odstotnega. Te ugodnosti bodo deležni tisti, ki bodo čistili okna in zasebna gospodinjstva, popravljali kolesa, čevlje, usnjene izdelke, oblačila in gospodinjsko perilo, pa tudi frizerji, varuške in drugi, ki ponujajo storitve domačega varstva. Po nižji stopnji bo obdavčena tudi dobava in knjižnična izposoja knjig na vseh fizičnih nosilcih, plenic za otroke in odrasle ter dobava lončnic, sadik in rezanega cvetja.

3. DAVČNA SOLIDARNOST

Davčni zavezanci pa bodo za plačilo davka solidarno odgovorni. Spremembe zakona namreč dopuščajo možnost, da davkarji terjajo druge zavezance v davčni verigi za plačilo neplačanega DDV. S tem bodo davkarji in država udarili po davčnih vrtiljakih. Gre za sistemske davčne utaje, v kateri si več podjetij za isto storitev uveljavlja izstopni DDV, končni kupec, "missing trader", pa davka preprosto ne plača, običajno lastnik izgine ali ni izsledljiv.

4. OBRNJENO DAVČNO BREME

Davkarji računajo, da bodo udarili po davčnih utajah ali jih celo preprečili z obrnjenim davčnim bremenom za nekatere tipe storitev. Kaj to pomeni? Primer: zavezanec za DDV v Sloveniji bo drugemu zavezancu za DDV v Sloveniji prodal rabljeni material. Zavezanec za obračun in plačilo DDV bo kupec odpadka. Do zdaj je bilo drugače, saj je DDV obračunal in plačal prodajalec, ki ga je predhodno zaračunal kupcu.

Po novem bo torej prodajalec odpadka kupcu izdal račun z neto zneskom, zraven bo dopisal še znesek dolgovanega DDV, a ga ne bo obračunal ne plačal. Za davek (obračun in plačilo) bo namreč odgovoren kupec po sistemu samoobdavčitve. Na Dursu bodo zaradi manj zapletenega postopka laže ulovili utajevalce.

Po takem sistemu bodo DDV obračunavali zavezanci za storitve v gradbeništvu, za najemanje osebja za delo v gradbenem sektorju, prodajo zemljišč in zgradb po sistemu DDV, dobavo odpadkov, ostankov in rabljenega materiala. Zavezanci, ki bodo te storitve opravljali, jih morajo sami priglasiti davčnemu uradu, in sicer najpozneje v 30 dneh po prvem opravljenem poslu.

5. ROKI ZA PREDLOŽITEV OBRAČUNA DDV

Načeloma bo moral davčni zavezanec še vedno predložiti obračun DDV davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja (gre za mesečno ali trimesečno davčno obdobje).

Novost pa je, če davčni zavezanec opravlja transakcije znotraj EU in je zavezan predložiti rekapitulacijsko poročilo, v katerem davkarjem izkaže dobave blaga ali storitev, ki jih v obdobju poročanja, to je koledarskem trimesečju, opravil osebam, identificiranim za DDV v drugih državah članicah EU. V tem primeru se rok obračuna DDV skrajša.

In sicer mora preložiti obračun DDV do 20. v naslednjem mesecu po poteku davčnega obdobja. Če gre podjetje v prisilno poravnavo ali likvidacijo, mora davčnemu organu obrazec za DDV (DDV-O) predložiti v 20 dneh po poteku davčnega obdobja, če gre v stečaj, pa v 60 dneh. Ob končanju likvidacije ali stečaja mora predložiti obračun na dan poteka davčnega obdobja.

6. KJE SE BO PLAČAL DDV

Storitve bodo obdavčene v tisti državi članici EU, kjer ima sedež naročnik, in ne izvajalec storitve, kot je veljalo do zdaj. Če bo denimo slovensko podjetje najelo avstrijskega odvetnika, bo DDV pobran v Sloveniji po slovenski zakonodaji. Kaj pa, če naročnik ni zavezanec za DDV?

Po novem bo v primeru, da bo nek poslovni subjekt naročal storitve iz tujine (iz EU ali iz tretjih držav), ta moral postati zavezanec za DDV za prejemanje storitev. Če bo prejemnik storitev recimo fizična oseba, pa se bo DDV še vedno obračunaval po sedežu izvajalca. Z novo ureditvijo plačevanja DDV po sedežu naročnika naj bi davkarji preprečili dvojno obdavčevanje in izogibanje obdavčevanju pri poslovanju znotraj EU.

Nova določba ima nekaj izjem, recimo za prevoznike in nepremičninske posrednike. Več o tem lahko preberete na spletni stran DURS.

7. POSLOVANJE S TUJINO

Če ste izvozniki, ste oproščeni DDV. Zavezanec za DDV ali drug prometni davek je pač končni kupec ali prodajalec končnemu kupcu s sedežem zunaj EU, ki prometni davek tako zaračuna kupcu v končni ceni. Pri uvoznikih je drugače. Če poslujete znotraj EU, bo sistem precej enoten. V primeru poslovanja "davčni zavezanec z davčnim zavezancem" se bo kraj obdavčitve za opravljene storitve prenesel z izvajalca na naročnika storitve.

Dobave storitev opravljene med davčnimi zavezanci bo po novem treba poročati tudi v rekapitulacijskem poročilu. Če boste uvažali iz držav nečlanic EU, recimo iz ZDA, pa boste že kot uvoznik plačali DDV pri carini. Če blago uporabljate za opravljanje obdavčljive dejavnosti, imate pravico do odbitka tega vplačila DDV, saj bo do dejanske obdavčitve prišlo ob končni potrošnji.

Dodajmo še, da je DDV namreč eden izmed najbolj problematičnih davkov. Samo letos do konca novembra so davkarji odkrili za dobrih 40 milijonov evrov neplačanega ali utajenega DDV, lani v vsem letu za okoli 55 milijonov evrov. Letos do konca novembra so davkarji ugotovili, da so zavezanci plačali za skupaj skoraj 74 milijonov evrov premalo davka, lani v vsem letu za skoraj 91 milijonov evrov.

VIR: Finance, Avtorica: Tanja Smrekar

18.09.2009

Odlog in obročno plačilo davčnih obveznosti 
Vir: Racunovodja.com

V trenutni gospodarski situaciji se je pokazalo, da poslovni subjekti, pa tudi posamezniki, čedalje težje izpolnjujejo tudi davčne obveznosti. Iz tega razloga želi Davčna uprava Republike Slovenije opozoriti vse davčne zavezance na njihove pravice v zvezi z možnostjo odloženega plačevanja davčnih obveznosti.

Odlog in obročno plačilo za poslovne subjekte

Za poslovne subjekte se štejejo pravne osebe oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, samostojni podjetniki posamezniki ter posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost.

Za poslovne subjekte velja, da se jim v skladu s 102. členom ZDavP-2 lahko dovoli odlog plačila davka za dve leti oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi plačilne nezmožnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in način ugotavljanja hujše gospodarske škode so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku, v členih 40. do 43. Ne more se odložiti oziroma dovoliti obročnega plačila, če gre za akontacije davka (npr. akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, akontacija dohodnine od plač zaposlenim) ali davčni odtegljaj (npr. prispevki za starševsko varstvo, ki gredo v breme delodajalcev). Prav tako davčna uprava ni pristojna za odločanje o odlogu oz. obročnem plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ampak je to Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Zakon omogoča še posebno vrsto odloga plačila davka po 103. členu ZDavP-2, tudi če davčni zavezanec ne izkaže nevarnosti hujše gospodarske škode, in sicer tako, da davčni zavezanec predloži instrument zavarovanja ali omogoči davčni službi vknjižbo zastavne pravice. Odlog oz. obročno plačilo se lahko dovoli za 12 mesecev oz. v 12. mesečnih obrokih. Ne more se dovoliti odlog oz. obročno plačilo po tem členu, če gre za akontacije davkov in davčni odtegljaj, ter tudi, če gre za DDV obračunan v davčnem obračunu.

Za čas odloga oz. obročnega plačila se obračunajo obresti EURIBOR, ki trenutno znašajo okoli 1,6% letno.

Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe

Fizične osebe lahko vložijo vlogo za odlog, obročno plačilo, odpis ali delni odpis davka, v skladu s 101. členom ZDavP-2, in sicer če bi se s plačilom ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. V postopku se ugotavljajo dohodki, prihranki in premoženje zavezanca in njegovih družinskih članov, lahko pa se upoštevajo tudi socialne razmere in zdravstveno stanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Dovoli se lahko odpis, delni odpis, odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih. Podrobnejši kriteriji so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku, v členih 29. do 39, v tem Pravilniku je predpisan tudi obrazec vloge.

Za davčne zavezance – fizične osebe velja še posebna vrsta obročnega plačila, in sicer po drugem odstavku 103. člena ZDavP-2. Po tej določbi zavezancu ni treba izpolnjevati nobenih posebnih kriterijev, zadošča zgolj vloga, v kateri izjavi, da davka ni zmožen plačati v enkratnem znesku, ter da ne more zagotoviti zavarovanja. Ustrezno temu je tudi število obrokov manjše kot v primeru obročnega plačilo po 101. členu ZDavP-2, in sicer se lahko dovoli plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih. Najbolj znan primer tovrstnega obročnega plačila je plačilo dohodnine.
Enako kot za poslovne subjekte tudi za fizične osebe velja, da lahko ob predložitvi ustreznega instrumenta zavarovanja ali ob dovolitvi vknjižbe zastavne pravice v ustrezen register, dosežejo odlog za 12 mesecev ali dosežejo obročno plačilo v največ 12 mesečnih obrokih, ne da bi morali izpolnjevati siceršnje pogoje, kot jih določata zgoraj navedeni 101. člen ZDavP-2 ter Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku.

Za čas odloga oz. obročnega plačila se obračunajo obresti EURIBOR, ki trenutno znašajo okoli 1,6% letno.

Na spletnih straneh DURS je na to temo objavljenih več pojasnil in gradiv:

* Vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka
* Posebni primeri odloga in obročnega plačevanja davka za fizične osebe
* Posebni primeri odloga in obročnega plačevanja davka za vse davčne zavezance
* Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka

Znižanje akontacij

So pa še na druge možnosti, ki jih imajo pravne osebe za lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti poleg naštetih, in sicer predvsem možnost znižanja akontacij davka od dobička pravnih oseb v skladu z osmim odstavkom 371. člena ZDavP-2. Spremembo višine akontacije lahko zahteva zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno obdobje se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno obdobje. Vlogi je potrebno priložiti davčni obračun za tekoče obdobje pred vložitvijo vloge, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo ocene davčne osnove. Zahtevo je potrebno vložiti najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije.

Podobna ureditev velja tudi za samostojne podjetnike, in sicer po določbi 299. člena ZDavP-2, za znižanje predhodne akontacije med davčnim letom. Tudi ti zavezanci lahko vložijo zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije, priložiti pa morajo davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za tekoče davčno leto pred vložitvijo zahteve, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.

Za podrobnejša pojasnila se lahko davčni zavezanci obrnejo na njihove davčne urade.

Komu zaupati vodenje poslovnih knjig
Avtor: Aleksander Štefanac je predsednik Zbornice računovodskih servisov.

Članek v časniku Finance: 16.06.2009

Pomen ustreznih in kakovostnih računovodskih informacij je še posebej poudarjen v kriznih časih, ko je pravilno usmerjanje podjetja odločilno za njegov obstoj.

Če je v času »debelih krav« podjetje uspevalo na trgu bolj zaradi splošnega pozitivnega trenda kot pa zaradi svoje konkurenčne sposobnosti, potem je med krizo pred takim podjetjem veliko več izzivov, kot bi jih bilo sicer. Kriza neusmiljeno razkrije vse slabosti poslovodenja in razgali še tako dobro krinko podjetij. To še posebej velja za mala in srednja podjetja (MSP) Prav ta skupina podjetij pa bo nosila levji delež bremena krize.

Vodenje knjig večina MSP prepusti drugim

Medtem ko so se uradne politike še pred kratkim dosti bolj ukvarjale z reševanjem velikih podjetij (GM, Ford, Opel), pa je bila množica malih, brez katerih tudi velika podjetja ne zmorejo (primer dobaviteljev Renault) (in je še) prepuščena sama sebi, svoji fleksibilnosti in poslovnosti oziroma iznajdljivosti.

Žal (ali pa k sreči) je večina slovenskega gospodarstva v skupini MSP. V Sloveniji je razvrstitev podjetij glede na velikost precej podobna razvrstitvi podjetij v celotni EU.

Po raziskavi, ki jo je naredila Zbornica računovodskih servisov pri GZS kar 98,4 odstotka vseh gospodarskih subjektov v Sloveniji pomenijo male in mikro gospodarske družbe ter samostojni podjetniki posamezniki. Omejene kadrovske zmogljivosti, nezadostno poznavanje stroke in optimizacija stroškov vodijo k odločitvam, da nekatere poslovne funkcije za podjetje opravljajo zunanji izvajalci. Ena od poslovnih funkcij, ki jo (zlasti mikro in mala) podjetja zelo pogosto zaupajo zunanjim izvajalcev, je tudi vodenje poslovnih knjig.

Pomen vpliva na odločitev

Vodenje poslovnih knjig (ki vključuje tudi sestavljanje letnega poročila), je za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike predpisano v zakonu o gospodarskih družbah. Storitve vodenja poslovnih knjig opravljajo družbe in samostojni podjetniki posamezniki, za katere se je  v zadnjih 15 letih uveljavilo ime »računovodski servisi«. Analiza, ki jo je pripravila Zbornica računovodskih servisov, kaže, da kar 75% mikro in malih gospodarskih družb vodenje svojih poslovnih knjig zaupa računovodskim servisom.

Čeprav računovodski servisi glede na svojo ekonomsko moč nimajo velikega vpliva na rast bruto domačega proizvoda, pomenijo pomemben dejavnik gospodarstva, predvsem zaradi posrednega vpliva na odločitve glede razvoja podjetniške dejavnosti številnih malih in srednjih podjetij in tudi zaradi svoje vloge v sistemu javnega gospodarskega informiranja.

Pomen najšibkejšega člena

Podjetja, ki vodenje poslovnih knjig zaupajo računovodskim servisom, jim s tem vsaj v neki meri zaupajo tudi poslovanje svoje družbe. Vsak poslovodja se odloča na podlagi podatkov, ki jih ima. Od kakovosti teh podatkov je odvisno ali bodo sprejete odločitve optimalne ali ne. Od sprejetih odločitev pa je odvisna tudi pot iz krize. V sodobnem globaliziranem in prepletenem gospodarskem svetu se znova potrjuje pravilo, da je veriga tako močna kolikor je močan njen najšibkejši člen. Še tako mogočen in zapleten stroj se lahko ustavi zaradi najmanjšega in na videz najbolj banalnega dela, ki ne deluje pravilno.

Čeprav je vloga računovodskih servisov v celotni verigi izdelave velikih in »pomembnih« proizvodov na prvi pogled nepomembna, pa lahko prav njihovo kakovostno delo omogoči, da mala podjetja ne postanejo tisti šibki člen v celotni proizvodni verigi, ki bi ustavil celoten proces. Ob tem se izkaže pomembnost dobre povezave med podjetjem in računovodskim servisom. Na podlagi analiz, ki jih računovodski servis izdela, lahko svojemu naročniku svetuje tako pri poslovnih kot tudi pri finančnih odločitvah. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da so v t.i. »kreditnem krču« in podaljšanih plačilnih rokih pravilno in temeljito izdelani računovodski izkazi zelo pomemben dejavnik pri pridobivanju posojil, ki jih mala in mikro podjetja vse bolj potrebujejo za zagotavljanje svoje likvidnosti.

V krizi so informacije pomembnejše

Dejstvo, da v Sloveniji velika večina gospodarskih subjektov uporablja storitve računovodskih servisov, narekuje večjo izpostavljenosti in spodbudo s strani vseh deležnikov v poslovnem življenju za ustvarjanje pogojev za zagotovitev kakovostnih storitev računovodskih servisov.

Glede na pomen računovodskih servisov v poslovnem življenju podjetij si Zbornica računovodskih servisov, ki v okviru Gospodarske zbornice Slovenije deluje že več kot desetletje, prizadeva za dvig kakovosti računovodskih servisov. Pomen računovodskih informacij v zaostrenih pogojih poslovanja torej vedno bolj pridobiva vrednost tako za zunanje uporabnike (poslovne partnerje, državo, banke…), kot tudi za notranje uporabnike, zlasti za poslovodstvo, ki se na njihovi podlagi odloča o nadaljnjih ukrepih pri poslovanju. Če namerava podjetje zaupati vodenje poslovnih knjig zunanjemu izvajalcu – računovodskemu servisu, naj poslovodstvo temeljito premisli, na podlagi katerih dejavnikov bo izbiralo ustrezen računovodski servis.

Kako poiskati dober servis

Glede na zakonsko nereguliranost in s tem na neurejenost področja delovanja računovodskih servisov ima podjetje pri izbiri več možnosti:

• pregled spletne ponudbe,
• oglasna sporočila računovodskih servisov,
• informacije znancev in prijateljev.
• katalog računovodskih servisov Zbornice računovodskih servisov

V katalog je vpisanih več kot sto računovodskih servisov, ki zaposlujejo vsaj eno strokovno osebo z opravljenim izpitom za vodjo računovodskega servisa, ki se opravlja pred strokovno komisijo, ki jo imenuje zbornica.

Prav zaradi netransparentnosti delovanja računovodskih servisov v poslovnem okolju si Zbornica računovodskih servisov prizadeva urediti področje delovanja računovodskih servisov – to je tudi eden od njenih prioritetnih ciljev.

Posledice slabega računovodenja

Vir: Časopis Finance, 25. maj 2009,št.98

Posebej v kriznih časih je sodelovanje med računovodskim servisom in poslovodstvom zelo pomembno. Mogoče je bilo minulo poslovno leto slabše kot predpreteklo, zato je še bolj pomembno, kako smo prikazali osnovne informacije: razmerje med kupci in dobavitelji, višino finančnih zadolžitev, razmerja finančnih obveznosti glede na ročnost uporabe sredstev, kapital za financiranje poslovanja, obračanje sredstev in tako dalje.

Prepogosto se dogaja, da banke vaše podjetje slabše bonitetno razporedijo in imate manjši limit zadolževanja. To lahko pomeni manj posojila po višji obrestni meri. V najslabšem primeru vas odbor za kreditno presojo celo zavrne.

A to še ni vse. Če ste kandidirali na razpisu za pridobitev evropskih sredstev, vas lahko komisija za preverjanje uspešnosti zavrne, ker imate slab finančni položaj (finančno ravnotežje, moč, plačilna sposobnost) in ker ne zadostite nekaterim osnovnim kazalnikom, kot je dodana vrednost na zaposlenega.

A tudi to še ni vse! Letnih poročil, ki smo jih oddali na AJPES , praviloma ni mogoče popravljati za nazaj (le izjemoma, po izkušnjah res redko). Računovodski izkazi so torej taki, kakršne ste kot direktor podpisali oziroma, če se vrnem na začetek, kakršne so vam je pripravili računovodje.

K sreči se zgodba tu ne konča. Podjetništvo se ne meni za čas in se ne ukvarja z minulimi odločitvami. Še bo novih priložnosti in podjetniških idej. Zdajšnji krizni čas pa je morda priložnost, da se malenkost bolje poglobimo v svoje lastno poslovanje, izkazovanje rezultatov poslovanja, in med drugim ugotovimo, ali imamo računovodski servis, ki nam bo zagotovil več kot le knjiženje minulih poslovnih dogodkov.